Barvit jesenski dan in prodorni sončni žarki so dobesedno klicali na plano, da se iz sive učilnice prestavimo h Krki. Najprej smo poslušali Gregorčičevo pesem Soči, potem pa ob ponovnem branju razložili zapletene in čudovite metafore Pesnika miru ali Goriškega slavčka, kot so ga poimenovali ljudje. Spoznali smo, da je pesem hvalnica reki Soči in da imamo tudi mi reko, ki bi ji lahko peli slavo. Odpravili smo se k njej, vsak v svoj kotiček, in ustvarjali, peli slavo naši KRKI. Odsev jesenske miline v reki, spokojnost, labodi, račke … vse to nas je navdušilo, da smo celo ugotavljali, da pa le nismo tako slabi pesniki. Pa poglejte, kako nam je šlo. Pesmi so nelektorirane.

Devetošolci